Kontakti

Predsednik: Vili Rezman
051/374-488
 
Tajništvo: Metka Rezman
051/216-358
 
Izleti: Miro Jauševec
041/800-722
 
Planinski izleti: Lidija Valenčak
051/608-855
 
 
Naslov:
Društvo za razvoj - LIRA
Falska cesta 24
2342 Ruše

NAŠI DUHOVNIKI

KONTROVERZNI UČENJAK dr. ANTON JEHART

 

Letošnja »Ruška nedelja« je ponovno pokazala, da tradicija počasi tone v pozabo. Nič posebnega, ne po vsebini in ne po obisku ni bila, vsaj kar se dogajanja v centru mesta tiče. Le nekaj metrov stran, v cerkvi je bilo več duhovnosti, saj so romarji lahko občudovali cerkveno notranjščino z restavriranim stranskim oltarjem sv. Dizme vred. Kdor meni, da so hvalnice o kulturno umetniški lepoti Marijine cerkve v Rušah pretirane, naj si ogleda na primer še stolnico v Mariboru in se spomni ruških oljnih slik na stenah, pa fresk in štukatur, sijajnih rezbarij, kora in orgel.

Letos so romarji v cerkvi lahko pozdravili najvišje cerkvene dostojanstvenike, celo metropolita, mariborskega nadškofa, msgr. p. Alojzija Cvikla, domačini in nekaj obiskovalcev iz sosednjih krajev pa so že prej, v sredo lahko prisluhnili predavanjem o ruških duhovnikih in njihovem prispevku k pisanju zgodovine. Polna dvorana (predavalnica) v hotelu Veter je slišala marsikaj o naših duhovnikih, njihovi vlogi in delu v občestvu ter o kroniških zapisih.0017 Nasi duhovniki

Kronike se žal niso ohranile prav vse, nekatere pomembnejše originale pa še najdemo v knjižnici Župnijskega urada. Kopije so si obiskovalci na predavanju lahko tudi ogledali. Kronike, ki jo je pisal duhovnik Jurij Kozina, ustanovitelj Ruške latinske šole, ne moremo več vzeti v roke. Jo je pa prebiral duhovnik (Rušan) Jožef Avgust Meznerič – Marijan, ko je pisal znamenito Notato Rastensio. O duhovniku Kozini (za nekatere je bil najpomembnejši ruški duhovnik) je govoril mag. Matjaž Grahornik. Tokrat pa smo v goste povabili tudi klasičnega filologa, dr. Mateja Hriberška s Filozofske fakultete v Ljubljani, da nam je predstavil najpomembnejšo slovensko (frančiškansko) kroniko. Rokopis na več kot tisoč petsto straneh v latinščini popisane frančiškanske preteklosti na tleh »nekdanje Jugoslavije«. Res impozantno delo, ki ga žal ne more videti vsak, saj je skrbno varovana knjiga, dostopna le redkim raziskovalcem. Veselimo se lahko obljube dr. Mateja Hriberška, ki je obljubil pripraviti predavanje za objavo v knjigi, ki jo imamo v načrtu za prvo polovico naslednjega leta. Knjiga bo izšla kot zbornik o ruški zgodovini, v njej pa bo kaj več napisanega tudi o najbrž najbolj učenem posamezniku, ki je kdaj koli živel na ruških tleh. O duhovniku, doktorju teologije, biblicistu in profesorju orientalskih jezikov, ki se je dobro »znašel« v kakšnih dvajsetih jezikih, pa tudi v grški, arabski pisavi, klinopisju in hieroglifih, za nameček še v cirilici in stenografiji itd.

Dr. Anton Jehart, ki je drugo polovico svojega življenja preživel v Rušah, na Smolniku, je bil učenjak, prevajalec, tudi prvi ruški hotelir. Čeprav smo skoraj vsi brali Winnetouja, zgodbe o Tarzanu, o Sherlocku Holmesu, o Napoleonu itd., pa vendar le malokdo ve, da je Jehart prevajalec del Stevensona, Doyla, Karla Maya in drugih. Podpisoval se je namreč s psevdonimom Paulus ali pa se sploh ni. Prevajal pa je precej … in denar namenjal gradnji hotela na Pohorju. Danes ta nekdanji hotel z imenom Penzion Lobnica (odprt je bil leta 1935) starejši še zmeraj pomnijo kot »Jehartovo« ali kot »Mladinski dom«. Kako je tekla gradnja tega hotela, kako je dr. Jehart tam živel s svojo izbranko Rozalijo Dolinšek in njuno hčerko Majdo, si lahko preberete v obsežni knjigi Majde Toplak, hčere, danes živeče v Mariboru. A o tem, kot rečeno, v novi knjigi.

Za letošnje predavanje pa smo sicer namenili največ pozornosti aktualnemu župniku Robertu Senčarju.  0003 Nasi duhovnikiMorda je prav, da ravno ob »Ruški« govorimo o vlogi duhovnikov v preteklosti in sedaj. Tako o tisti, ki ji rečemo pastoralna, kakor o drugih, manj opaznih vlogah. O skrbi za ohranjanje romarske tradicije, obnovi in zaščiti kulturne dediščine, vključno s knjižno, arhivsko dediščino, pa o karitativni, socialni, vzgojni, ne nazadnje razvojni, gospodarski vlogi. Prisotni obiskovalci so pozorno prisluhnili in tudi sami kaj povedali, vprašali. Organizatorji tokratnega srečanja, društvo LIRA v sodelovanju z ŽU Ruše in župnikom Senčarjem pa že razmišljamo o novih temah, ki vam jih bomo ponudili v razmislek. Se vidimo kmalu!

 

 

 

 

 

 

0011 Nasi duhovniki     0006 Nasi duhovniki

 

0016 Nasi duhovniki

 

0018 Nasi duhovniki

 

0020 Nasi duhovniki

 

0021 Nasi duhovniki

 

0022 Nasi duhovniki

 

 

Dogodki

Ni prihajajočih dogodkov!

Koledar

December 2018
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31