KMEČKO BRALNO DRUŠTVO RUŠE-150 let

Marca meseca je minilo 150 let, odkar je bilo ustanovljeno KBD Ruše. V smislu poziva pomembega ruškega župnika Božidarja Wurzerja-Korenjaka (pobudnika in soustanovitelja društva), da se moramo spomniti nekdanje veličine Ruš in »velikih mož«, je naše društvo organiziralo predavanje mag.Matjaža Grahornika in Vilija Rezmana o ustanovitvi in delovanju KBD. Razen Wurzerja je seveda potrebno omeniti vsaj še Luko Hleba, pohorskega kmeta učenjaka-prosvetitelja in narodobudneža s Smolnika ter Davorina Grizolda, prvega predsednika društva. Niso bili edini pomembni, so pa bili najzaslužnejši za prebujanje narodnega ponosa in duha v drugi polovici 19.stol. na našem koncu Pohorja. Ustanovili so eno prvih bralnih društev pri nas, knjižnico in spodbujali oblikovanje nacionalne zavesti. Skoraj pol stoletja pred ustanovitvijo planinskega društva in dobre pol stoletja pred ustanovitvijo »sokolov« so organizirali planinske pohode čez Pohorje in »narodne shode«, na katerih so izražali zahteve po večji suverenosti slovenskega prebivalstva ter se borili proti velikemu nemškemu nacionalizmu in podrepnemu nemškutarstvu. Bili so čelniki, voditelji, mnogim za zgled. Sploh je značilno, da so bili protagonisti »mogočnih Ruš«, evropsko znanih, župniki, zlasti smolniški kmetje…in ne morebiti učiteljski sloj, »ruška inteligenca« ali politika, plemstvo, nov rod meščanskih kapitalistov je sledil kasneje…

Po predavanjih se je razvila dolga razprava, ki je potrjevala potrebnot takšnih srečanj. Potrebna so tudi zato, ker zmeraj aktualizirajo temo, ki je obravnavana. Tokrat kajpak temo »knjižnica«. Namera občine, da izboljša materialne pogoje za delo »ruške knjižnice« v najetih prostorih nekdanje trgovine (Mercator) je bila sicer deležna podpore, a z obžalovanjem. Škoda, da v Rušah nismo sposobni uresničiti projekta sodobne knjižnice, kakršen je bil načrtovan v Ruških vratih (ob Cezamu…) in ki bi omogočil še ustrezne prostore za JSKD ter likovno razstavišče. Škoda, ker se nismo zgledovali po Selnici, ki je medtem dobila prostore za novo, sodobno knjižnico, ali vsaj po Lovrencu, ki se bo bistveno bolj približal prostorskim normativom. »Nova« ruška knjižnica v prostorih stare trgovine, čeprav večjih od sedanjih, bo namreč še zmeraj daleč pod polovico prostorskih normativov. Tako bo ostalo najbrž za dlje časa-knjižnice se namreč ne »selijo« na vsakih 5 ali 10 let!

Žal je manjkala razprava o razvojnih ambicijah na področju kulture v občini Ruše, saj ni bil udeležen neben uradni predstavnik občine in tudi skoraj nobenega »zainteresiranega« zavoda ali kulturnega društva ne!!! Prišli so pretežno starejši prebivalci, ki jih je pritegnila zgodovina, in-pretežno kmetje oz. ljudje kmečkega izvora!

Z raziskavami bomo nadaljevali. S predavanji tudi, saj nas k temu spodbuja dober odziv udeleženih na njih.

Se vidimo jeseni!

Pripravil: Vili Rezman

Foto: Gregor Rezman